Prestolnica EU je na robu bankrota, ulice so polne nasilja in drog

Bernard Quintin, poklicni diplomat in izkušeni pogajalec, je v zadnjih 20 letih zamenjal več pomembnih položajev: od Ria de Janeira in Burundija do Varšave in diplomatskega oddelka EU na Schumanovem trgu v Bruslju. Kljub izkušnjam je bil v začetku letošnjega leta presenečen, da je bil imenovan na mesto belgijskega ministra za varnost in notranje zadeve.

Na vrhu njegove prioritetne lestvice je zdaj izvedba policijske reforme in zajezitev kriminala tolp. Spopasti se mora s proračunskimi luknjami, nezaupanjem v vpliv zvezne vlade na mestne zadeve in lokalnimi politiki, ki jim ideje o spremembah ne dišijo.

"Bruselj je v katastrofalnem stanju," je povedal za Politico. Mesto, kjer se je rodil, je sicer pohvalil, saj da združuje kulturo metropole z zenom provincialnega mesta. Na drugi strani pa je kritiziral umazane ulice, proračunske težave in kriminal, izpostavil pa je tudi dejstvo, da Bruselj skoraj leto dni po volitvah še vedno nima regionalne vlade.

"Mesto je na robu bankrota, varnostne težave so pereče"

Stanje v mestu se mu zdi alarmantno. "Mesto je na robu bankrota, če ne že bankrotirano, varnostne težave so postale izjemno pereče," je dejal Quintin. Le 48 ur po tem, ko je februarja prisegel kot minister, so težko oboroženi moški streljali na postaji podzemne železnice Clemenceau. To je bil le prvi od več zaporednih strelskih incidentov na tem območju.

Nasilje s strelnim orožjem v belgijski prestolnici narašča. Leta 2024 je bilo v skupno 90 streljanjih ubitih devet ljudi, kar Bruselj, skupaj z Marseillem in Neapljem, uvršča v sam vrh lestvice evropskih mest z največ nasilja z orožjem.

Quintin je prepričan, da je treba koordinacijo policijskih sil in njihovo sposobnost hitrega posredovanja temeljito izboljšati. Vendar pa mestni politiki načrtu belgijske vlade nasprotujejo.

Belgija ima zelo zapleteno politično in upravno ureditev, ima namreč tri regije, ki same odločajo o denimo prometni in gospodarski politiki. Ena od regij je tudi bruseljska. Da bi okrepili razdrobljeno bruseljsko policijo, se je nacionalna vlada pod vodstvom Barta De Weverja odločila združiti šest bruseljskih policijskih sil v eno samo entiteto.

Bruseljski lokalni politiki temu nasprotujejo, opozarjajo, da bo to policijo oddaljilo od prebivalcev mesta, in poudarjajo, da je glavna težava v pomanjkanju virov. Toda Quintin je prepričan, da je treba prav zaradi političnih delitev ukrepati čim prej. Svoj predlog bo parlamentu poslal do 21. julija, policijske sile pa namerava združiti do leta 2027.

Bruselj je edino večje mesto v Belgiji, ki ima več različnih policijskih oddelkov, minister pa pravi, da je to anomalija, ki jo je treba čim prej odpraviti. "Tako se vprašanje koordinacije, ki se pojavi vsakič, ko se v mestu kaj zgodi, ne bi več pojavljalo," je ocenil.

Poleg tega meni, da mora policija ostati vpeta v različne skupnosti v Bruslju. Pregledal je tudi financiranje policijskih con in predlagal, da bi del dolga prenesli na zvezno raven.

Treba je izobraževati in preprečevati, a tudi kaznovati

Izjemno pomembno se mu zdi, da se boj proti trgovini z drogami izvaja na vseh ravneh in ustavi tako ljudi, ki drogo proizvajajo in prodajajo, kot tudi same uporabnike. Preprodajalce je treba po njegovem mnenju povsem izkoreniniti, uporabnike pa strožje kaznovati.

"Če kupite marihuano, kokain, heroin, ste del te verige in nosite del odgovornosti. Moramo izobraževati in preprečevati, na neki točki pa moramo tudi kaznovati," je dejal in dodal, da je velik problem tudi pomanjkanje vlade, ki bi lahko sprejemala odločitve, ter velika luknja v proračunu.

Quintin poudarja tudi, da ne verjame, da je Bruselj dovolj financiran, a se tudi zaveda, da se na zvezni ravni ne bi strinjali s tem, da bi v to "jamo brez dna" preusmerili več sredstev.